Članek: Izredni prevozi
(članek objavljen v reviji Transport št. 11, november 2003)
Na cesti se večkrat srečamo z vozili, ki prevažajo tovore izrednih dimenzij kot so plovila, gradbena mehanizacija in razna industrijska oprema. Po slovenskih cestah se dnevno opravi več kot 20 takšnih prevozov, a so le redko deležni posebne pozornosti. Javnost jih ponavadi opazi šele, ko gre za prevoze ekstremnih dimenzij in mas, kakršni se pojavijo le na vsakih nekaj let in eden takšnih je bil pred kratkim prevoz transformatorja na relaciji od Staroda do Divače. Zato bomo tokrat nekoliko podrobneje spregovorili o izrednih prevozih.
Kdaj gre za izredni prevoz?
Zakon o javnih cestah določa izredni prevoz kot prevoz z vozili, ki sama ali skupaj s tovoro m presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino ali višino. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na državni cesti ali njenem delu s prometnimi znaki. Natančneje izredne prevoze ureja Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji. Poenostavljeno bi lahko dejali, da je izredni prevoz tisti, ki presega dovoljene dimenzije ali mase določene s predpisi ali s prometnim znakom.
Pravilnik deli izredne prevoze po zahtevnosti v štirih kategorije: prvo kategorijo predstavljajo prevozi z majhnim preseganjem dovoljenih dimenzij ter obremenitev, zanje pa je moč, v kolikor se opravljajo z enakim vozilom in tovorom na enaki prevozni poti, dobiti dovoljenje, ki velja vse leto. Sledi druga kategorija, v katero spadajo malce zahtevnejši prevozi, pri katerih je obvezno vsaj eno spremljevalno vozilo, pojavljajo pa se lahko tudi drugi posebni pogoji, kot je npr. dovoljeno opravljanje prevoza samo v nočnem času. Približno polovica je izrednih prevozov tretje kategorije, v katero sodijo najzahtevnejši prevozi, pri katerih pogosto na določenem delu (ali pa tudi na celotni) prevozni poti sodelujejo prometni policisti. Četrta kategorija je namenjena izrednim prevozom z vozili, katera že sama, brez naloženega tovora, presegajo dovoljene dimenzije ali obremenitve. Tu gre večinoma za avtodvigala ter kombajne. Ta vozila so označena s posebnimi registrskimi tablicami rdeče barve. Prevozi četrte kategorije so v manjšini, zaradi potreb po fleksibilnosti teh vozil, ki se morajo pogosto prestavljati "čez noč" pa imajo njihovi upravljalc i največ težav pri pravočasnem pridobivanju dovoljenj za želeno prevozno pot.
Glede na vrsto tovora se izredni prevozi največkrat pojavljajo pri prevozu plovil, katera predstavljajo dobrih 40% vseh izrednih prevozov. Pol manj je prevozov gradbene mehanizacije ter prevozov industrijskih strojev in opreme. Izredni prevoz se sme opravljati le v skladu z dovoljenjem, ki ga kot upravno odločbo izda Direkcija RS za ceste.
Med izredne prevoze sodijo tudi vozila zimskega vzdrževanja cest, ki s snežnimi plugi presegajo dopustno širino 2,55 metra. Pravilnik jih opredeljuje kot izjeme, ki za opravljanje prevoza ne potrebujejo dovoljenja, saj se prevozi opravljajo za zagotavljanje prevoznosti cest. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da izjema velja zgolj za dovoljenje za opravljanje izrednega prevoza, ne pa tudi za predpisano usposobljenost voznika in o premo vozila.
Največ nejasnosti, kdaj gre za izredni prevoz, je pri prevozu gradbene mehanizacije, ko izvajalci prevoza ne razmišljajo o osnih obremenitvah vozila, niti se ne zmenijo za minimalno preseganje dovoljene širine ali dolžine vozila s tovorom (vse do tehtanja ali merjenja s strani policije).
Sodelujoči pri izvajanju izrednih prevozov se mora najprej udeležiti usposabljanja za organizatorje, spremljevalce in voznike izrednih cestnih prevozov ter uspešno opraviti preizkus znanja. Usposabljanje, ki ga po odredbi ministra za promet izvaja Strokovna šola za izobraževanje in usposabljanje v cestnem prometu - B&B, d.o.o. Kranj, traja dva dni (tri dni za organizatorje) in poteka vsakih nekaj mesecev. Pogoj za vpis na usposabljanje je veljavno vozniško dovoljenje B kategorije, za organizatorje pa najmanj srednja strokovna izobrazba. Trenutno se za preizkus pospešeno pripravljajo izvajalci zimskega vzdrževanja cest.
Prijavite se lahko po telefonu na št. 04 280 83 03, prijavnico pa najdete tudi na spletnih straneh: www.bb-kranj.si v rubriki izredni prevozi.
Izvajanje izrednih prevozov po polnopravnem članstvu v EU
Direktive EU ne rešujejo problematike izrednih prevozov. To področje bo še naprej urejala vsaka država posebej, kar pomeni, da bodo v vlogi organizatorjev izrednih prevozov na ozemlju RS nastopala izključno v Sloveniji registrirana podjetja z ustrezno usposobljenimi izvajalci.
V naslednjem letu je z novelo ZVCP pričakovanih nekaj novosti tudi za izvajalce izrednih prevozov (postavljanje predpisane prometne signalizacije, uporaba varnostnega zaščitnega jopiča, večja pooblastila spremljevalcev izrednega prevoza, ...)
Postopek pridobitve dovoljenja za izredni prevoz
Izdajatelj dovoljenja za izredni prevoz je Ministrstvo za promet - Direkcija Republike Sl ovenije za ceste (DRSC). Predlagatelj izrednega prevoza vse postopke v zvezi s pridobivanjem dovoljenj opravi pri pogodbenem partnerju DRSC, podjetju B&B, d.o.o., po pošti ali v sprejemni pisarni v Ljubljani, na Tržaški cesti 2 (II. nadstropje), za informacije pa so dosegljivi na tel. 01 244 25 80 ali po elektronski pošti ip@bb-kranj.si. Oblika obrazcev vlog za izdajo dovoljenja je predpisana, v elektronski obliki, jih je moč dobiti tudi na spletnih straneh: www.bb-kranj.si v rubriki izredni prevozi.
Za izdajo dovoljenja je običajno potrebnih tri do pet dni od prejema popolne vloge, odvisno od primera. Pri zahtevnejših prevozih, kadar so za izvedbo izrednega prevoza potrebna soglasja drugih institucij (DARS, MNZ, DDC, ...), se lahko čas izdaje podaljša tudi na 14 dni ali več. Izredni prevozi ekstremnih dimenzij in mas, pa se načrtujejo po več mesecev vnaprej.
Kljub temu, da je postopek pridobivanja dovoljenj za izredn e prevoze enostaven in se pri B&B trudijo za kar najhitrejše reševanje vlog, je zlasti za izvajalce izrednih prevozov, ki še nimajo izkušenj, priporočljiv oseben obisk v sprejemni pisarni, kjer dobijo natančne napotke o pripravi dokumentacije za izvedbo izrednega prevoza.
Sodelovanje drugih institucij
Dodatna soglasja oz. sodelovanje drugih služb je pri izrednih prevozi potrebno v naslednjih primerih:
- Za prevoze, ki presegajo 60 ton skupne mase ali dovoljeno obremenitev premostitvenih objektov (mostovi in nadvozi) na prevozni poti, je potrebno izdelati presojo statičnih stabilnosti objektov.
- Pri prevozih, ki potekajo po avtocesti in so širši kot šest metrov ali njihova skupna masa znaša več kot 60 ton, je potrebno soglasje DARSa.
- Kadar širina presega štiri metre ali kadar bi prevoz zaradi posebnosti vozišča ali tovora na določenem delu prevozne poti segal na nasprotno smerno vozišče, je potrebno policijsko spremstvo, ki ga sku paj z izdanim soglasjem predpiše MNZ. Prav tako pa je sodelovanje policistov potrebno, kadar so zaradi izrednega prevoza potrebne zapore državni cest, ki jih sicer izvajajo vzdrževalci cest (cestna podjetja in Podjetje za vzdrževanje avtocest).
- Če višina izrednega prevoza presega 4,5 metra, mora predlagatelj pridobiti tudi soglasji Telekoma in Elektra, če namerava izredni prevoz prečkati železniško progo, pa tudi Slovenskih železnic.
Pri prevozih ekstremnih dimenzij, so potreba soglasja upravljalcev cest po katerih bo prevoz potekal.
Ovire na cesti, s katerimi se pri delu največkrat srečujejo izvajalci izrednih prevozov, so večinoma povezane s prometno signalizacijo, predvsem s prometnimi znaki, ter postavljenimi zaporami cest zaradi izvajanja gradbenih in vzdrževalnih del. Pogosta neprijetnost so cestninske postaje, ki v prim erih preseganja širine tovora nad 5,5 metra nemalokrat predstavljajo težko, ali celo neprehodno oviro. Zaradi neprehodnosti avtocest, kar bi najmanj pričakovali, se izredni prevoz v teh primerih izvaja po vzporednih državnih cestah. V zadnjem času izvajalci izrednih prevozov opozarjajo tudi na pričakovane podobne težave s prehodnostjo pri izgradnji novih mejnih prehodov na slovensko-hrvaški meji.
Stroški
Stroški, ki nastopajo pri izrednih prevozih so dveh vrst, prvi so vezani na upravno takso in se od prevoza do prevoza ne spreminjajo - trenutno znašajo 850,00 SIT za vlogo, ter 3.400,00 SIT za izdano odločbo (dovoljenje za izredni prevoz), drugi pa so odvisni od posameznega prevoza. Obvezen strošek je povračilo za uporabo cest, ki se izračunavajo na podlagi dolžine prevozne poti, kategorije ceste ter razreda povračila, v katerega prevoz zaradi svoje izrednosti sodi. V povprečju znaša višina povračila okrog tri do pettisoč tolarjev. Dodatno se izvajalci izredn ega prevoza lahko srečajo še s stroški: policijskega spremstva, izdelave elaboratov prometne ureditve, izdelave presoje statičnih stabilnosti objektov, postavljanja in odstranjevanja cestnih zapor, ter morebitnih gradbenih posegov na prevozni poti. Poleg vsega naštetega izvajalca bremenijo tudi stroški odpravljanja škode na prevozni poti, če do nje pride zaradi izvajanja izrednega prevoza, pri čemer so najpogostejše poškodbe prometne signalizacije in opreme.
Kazni v primeru nepravilne izvedbe izrednega prevoza
Opravljanje izrednega prevoza brez dovoljenja, z neustreznim dovoljenjem, brez predpisane opreme ali če pri njem sodelujejo osebe, ki za to niso usposobljene, je sankcionirano. Poleg prepovedi nadaljevanja izvajanja izrednega prevoza so zagrožene tudi relativno visoke kazni (za pravno osebo najmanj pol milijona tolarjev), nadzora s strani prometnih policistov je vse več, stroški pridobitve dovoljenja, skupaj s povračilom za uporabo cest pa v večini prim erov ne presegajo desetih tisočakov.
Boštjan Paušer